LAZAROPOLE NOMADSKIOT ZIVOT NA MIJACITE; NAKAZAINIETO NA GJURCIN KOKALESKI

NOMADSKIOT ZIVOT NA MIJACITE
1. NOMADSKITE STOCARI VO MAKEDONIJA DO 1912/13 godina;

Do 1912 godina vo etnickite granici na Makedonija imalo okolu 245000 nomadski stocari. Od niv okolu 70 000 ili 28,5% bile Vlasi. Makedonci od mijackiot kraj Reka, od Polog, Kicevijata i drugite planinski predeli imalo 130000, Albanci od Sar Planina - 10000 i, verojatno pomalku Turci Juruci. Vo vtorata polovina na XIX vek stocari imalo uste povekje, bidejki stocarstvoto bilo mosne rentabilna stopanska granka. Toa obezbeduvalo raznovidna surovina za domasnata i stranskata industrija i za zanaetcistvoto, i za odrzuvanje trgovski vrski so razni predeli vo Turskata Imperija i nadvor od nea. Meso i mlecni proizvodi se izvezuvale za Carigrad, kozi za Lajpcig i volna za Viena. Od 1913 godina stocarstvoto vo Makedonija pretrpuva najgolem udar so postavuvanje na novite granici i razdeluvanjeto na nejzinata teritorija na tri dela. Najkvalitetnite letni planinski pasista ostanaa vo Vardarskiot del na Republika Makedonija, a nizinskite zimski pasista vo delot koj sto go okupira Grcija. Postavenata granica vo Pelagonija i vo dolniot tek na Vardar im go popreci patot na stocarite so stadata od Sar Planina, Korab, Bistra, Jama i Stgovo da odat preku Gornicevo i Voden kon Solunskata Nizina, patot na stocarite od severoistocniot del na Sara, Skopska Crna Gora i Mokra im popreci da odat po dolinata na Vardar i preku Gevgelisko-Valandovskata Kotlina kon Solunskata Nizina, a granicata vo Strumickoto Pole im go popreci patot na stocarite od planinite vo Istocna Makedonija: Osogovijata, Plackovica i Ograzden, koi gi teraa stadata preku Petric i niskite istocni ogranoci na Belasica spustajki se vo Sersko Pole.

2. VISOKOPLANINSKITE PASISTA. BISTRA, KORAB, KRCIN I STOGOV

Spored reljefnite karakteristiki, vo Makedonija se oddeluvaat visokoplaninski pasisni reoni i toa: Zapadna Makedonija, Sredna Makedonija i Istocna Makedonija. Zapadniot planinsko-pasisen reon e najgolem i ima najpovolni uslovi za stocarstvo. Toj se protega od slivot na Radika i Drim i vo izvorisniot del na Vardar. Vo slivot na Radika toa e Mijackiot kraj (Reka) so planinite Bistra, Korab i Stogovo. Ovoj reon e okolu stotina kilometri oddalecen od jadranskoto More, od koe se custvuvaat vlijanijata na tamosnata klima.

PLANINATA BISTRA e sinonim za alpski pasista i primer za razvieno stocarstvo (se do 80/90-te godini od XX vek). Dolga okolu 25km, siroka 17km, taa prestavuva prostrano planinsko bilo na sredna apsolutna visocina od 1600m, sto pogoduva za stocarenje, bidejki ne e mnogu visoka. Od maj se do sredinata na juli, Bistra e zelena, pokriena so socna treva na koja mozat da se napasuvaat do 90.000 ovci i okolu 2.000 konji.
Na Bistra ima povekje pasista ili "PLANINI", kako sto gi vikaat Mijacite, so razlicen kapacitet za napasuvanje. Megju niv da gi spomeneme: Tresonecko so kapacitet za napasuvanje do 9.000 ovci i 200 konji, Dumovica so kapacitet za 3.500 ovci i 50 konji, Pasinica so kapacitet za 3.000 ovci i 50 konji, Solomunica i Ploca za napasuvanje na 3.500 ovci i 50 konji, Kurkov Dol za 2.400 ovci i 50 konji, Sultanica i Cerkezica za 2.400 ovci i 60 konji, Mavrovsko pasiste za 7.000 ovci i 150 konji, Nikiforsko-leunovsko za 3.600 ovci i 80 konji, Zajasko-Tajmisko za 4.000 ovci i 100 konji, Ahmetovica za 3.000 ovci i 50 konji, Causica za 6.000 ovci i 150 konji, Selecka za 1.600 ovci i 20 konji, Trebisko i Boletinsko pasiste za 3.000 ovci i 50 konji, Galicki Govedarnik za 7.000 ovci i 150 konji i Suvo Pole za 3.000 ovci i 50 konji.
Poradi susite vo avgust trevata na pasistata se spruzuva. Togas stadata se teraat kon sumata, niz trnistata i koprivistata. So septemvriskite esenski dozdovi taa povtorno zazelenuva i stadata intenzivno pasat do krajot na mesecot koga cesto pagjaat prvite snegovi. Togas stocarite gi napustaat pasistata i se spustaat vo nizinite.

PLANINATA KORAB, spored geoloskiot sostav, e slicna na Bistra, pa e mosne pogodna za stocarenje. Na nea pasistata se naogjaat na morenite, pod cirkovite i na visoramninite. Do 1912 godina na nea stocarstvoto bilo mosne razvieno, iako stadata bile meta na kacacite od Albanija. na Korab denes pasat stada (vo minatoto vo mnogu pogolem broj) na Mijacite od Reka i od Sarplaninska Gora.

KRCIN e dolg 18km, sirok 3km. Spored geoloskiot sostav e slicen na Bistra i Stogovo i e visok i strmen. Pasistata mu se naogjaat na nad 1800m nadmorska visocina. Bezvoden e poradi sto stocarite go izbegnuvale i vo minatoto i denes. Do 1912 godina na nego pasele okolu 8.000 ovci. Od Balkanskite vojni na pasistata ne se izveduvaat stada.

PLANINATA STOGOVO e dolga 18km i ne e taka siroka (8km) kako Bistra. Pasistata na nea se protegaat vo zonata nad 1600 do 2273m naqdmorska visocina. Tie se prostrani i davaat moznost za napasuvanje na okolu 20.000 ovci i 400 konji. Na Stogovo ima nekolku pasisni lokaliteti koi nudat uslovi za napasuvanje na 7.000 ovci i 150 konji, Causica i Kanes imaat kapacitet za 2.000 ovci i 50 konji, Ehlovica i Breza za 5.000 ovci i 50 konji i pasistata Lokva i Kocacik za 3.000 ovci i 50 konji.

3. ZIMOVNIK I LETNIK KAJ MIJACITE

(kratok istoriski pregled)

So doagjanjeto na Turcite vo Makedonija, Mijacite se povlekle vo sumskite predeli na Bistra, Jama, Stogovo, Krcin i Korab, kade prodolzile da ziveat plemenski i okolu slelata da se zanimavaat so zemjodelstvo. Najstari stocarski naselbi vo Reka, vo Mala Reka bile selata: Galicnik, lazaropole, Tresonce, Selce i Rosoki, a vo Gorna Reka selata Krakornica, Stirovica i Zunje.

Bidejki nemalo dovolno zemja za obrabotuvanje, Mijacite od Vlasite naucile da stocarat. Vlasite ne se iskacuvale so stadata na letnite pasista vo Mijacija, za razlika od Jurucite vo Povardarieto, koe kako nomadi so se domakjinstvata doagjale na Bistra i na dugite mijacki planini. Mijacite so niv bile vo postojani kavgi, bidejki ne sakale da im plakjaat naemnina za pasistata. Na zapadnite padini na Stogovo nekoi jurucki stocari se naselile postojano, prifakjajki go stocarstvoto kako polunomadsko (selo Kocacik).

Pasistata na Mijacite vo Reka im bile ostapeni na koristenje vo XVI vek so ferman od sultanot. Za taa ostapka tie bile obvrzani da mu davaat vojska no pred se da stganat dervencii - cuvari na patistata, sto im ovozmzilo da nosat i oruzje. Megjutoa, i podocna ne bile ostaveni na mira. Od krajot na XVII vek i vo prvata polovina na XVIII vek pasistata i tapiite za niv, pred se na Korab, im gi odzemale Albanci koi navleguvale od Albanija. Mijacite bile vo postojani sudiri so kacacite za da gi zacuvaat stadata i pasistata.

Kon krajot na XVIII vek i pocetokot na XIX vek stocarstvoto kaj Mijacite bilo mosne silno razvieno. Vo Galicnik, Lazaropole, Tresonce, Bituse, vo gornorekanskite sela, vo Debarska Zupa i Mavrovo imalo domakjinstva so po 5.000 do 12.000 ovci i so 20 do 150 konji.

A) LETNI PASISTA - LETNIK;

Od krajot na maj na Bistra, Korab, Krcin i Stogovo se podigale bacila - ili takanareceni LETNI BACILA - LETNIK, najmnogu na Bistra, bidejki e poniska, zaramneta i ima zasolneti mesta i voda preku celoto leto. Bacilata na Bistra se podigale na lokalitetite Govedarnik, Causica, Rusin, Sultanica, Smreka, Cuknitopanica, Solomunica, Pasinica, Kjurkov Dol, Poljce, i Maskarevec. Na ovie Bacila Mijacite napasuvale okolu 100.000 ovci i 10.000 konji.

Bacilata imale po okolu 2.000 ovci molznici, 2.000 jalovi ovci, 1.000 silezinja i po 50 bravi, sopstvenost na eden kjaja, koj za pasistata i plakjal danok na opstinata.

Poradi blizinata na Albanija ottamu navleguvale kacaci da gi kradat stadata. Zatoa sekoe bacilo imalo sejmeni-cuvari na stokata. Sejmeni imala sekoja pobogata kukja vo rekanskite sela, odnosno sekoj pokrupen stocar-kjaja. Sejmeni bile Albanci od okolinata na Debar, od Zajas i drugi albanski sela, no tie cesto ne mozele da gi zastitat stopanite. Vo periodot od 1900-1920 godina bile ukradeni-odneseni okolu 40.000 ovci i 900 konji. Zatoa brojot na ovcite kaj Mijacite megju dvete svetovni vojni ne ja nadminuval brojkata od 10.000.

rsjacite od Kicevijata ne bile taka poznati stocari kako Mijacite. Nivnite stada bile mali - "brsjacki bacila", kako sto gi zadevale Mijacite na sega. Megjutoa, Brsjacite se poznati kako mosne dobri prerabotuvaci na mleko. Brsjacite od Kopacka se najpoznatite bacovi. Niv gi najmuvale site bacila na Bistra, Stogovo i nasekade niz Makedonija.

B) ZIMOVNIK;

Od sredinata na oktomvri stadata od mijackiot kraj trgnuvale na ZIMOVNIK vo prostranata Solunska Nizina, kade pocvite se soleni i ne mozat da se koristat za agrarno proizvodstvo, tuku sluzat za zimski napasuvanja. Mijacite od Reka (kako i Vlasite) od visokite letni pasista (LETNIK) do Vtorata svetovna vojna se spustale so stadata kon Kicevijata i Pelagonija preku Gornicevo i Voden vo Solunskata Nizina, a nekoi od Mijacite i se do Drama, Serez i Kavala. Ima zabelezano podatoci deka kjaite svoite stada gi nosele na zimuvanje se do Tesalija, samata pobliska okolina na Solun, Halkidiki i na negoviot najzapaden krak Kasandra.

Mijacite samo ednas napravile obid da zimuvaat vo Albanija - vo okolinata na Elbasan i Drac, vtorpat ne se spustile tamu bidejki ovcite im se metilavele-im se razbolele od metil. Ako e tocno deka Mijacite se ucele vo stocarenjeto od Vlasite (koi sto pak redovno zimuvale vo Albanija), togas pricinata treba da se bara vo drugo, mozebi vo oddalecenosta, vo visinata na planinite ili vo popatnoto napasuvanje na stadata dodeka se stigne na zimovnik (razmisluvanje).

Zimskite pasista se zakupuvale za 1-2 godini - zakupuvanjeto na pasistata e mnogu stara forma. Toa bilo regulirano i vo dusanoviot zakon. Vo periodot na turskoto vladeenje pasistata bile sopstvenost na agi i begovi, na koi kjaite im plakjale zakupnina. Od rekanskiot kraj do Solunska Nizina stadata ovci, konji i lugje se dvizele dve nedeli po ist pat, nokjevajki na isti mesta sekoja godina. Od planinata Bistra, na primer, stocarite se spustale vo Kicevskata Kotlina ili na Kopacka. Tie sto sleguvale vo Kicevskata Kotlina odele preku dolinata na Golema Reka, a potoa kaj Brod preminuvale preku Barbaras vo Prilepsko Pole. Ottuka preku preminot Pletvar preminuvale na zimuvanje vo Tikves. Drugite stocari koi sleguvale vo Kopacka odele preku selata Golemo i Malo Cerovo (ili Crcko), Brezovo, Dolenci, Crnoec, Kukurecani, Orizari i preku Pelagonija minuvale istocno od Lerin, pokraj Ostrovsko Ezero i preku Voden izleguvale vo Solunsko Pole. NA PAT POAGJALE VO SREDINATA NA OKTOMVRI (OKOLU KRSTOVDEN), A PRISTIGNUVALE VO SOLUNSKO POLE OKOLU POLOVINATA NA NOEMVRI (OKOLU PETKOVDEN). Pri spustanjeto od Bistra i Stogovo tie brzale porano da stignat vo Pelagonija da ne gi zafati nevreme. Ottuka dvizenjeto na jug bilo pobavno. nekoi od stocarite zaminuvale na jug do Katerini. Vo Egejsko Primorje nekoi od Mijacite imale i svoi imoti vo Gjolbes, kako i vo pogolemiot del od Egejska Makedonija-nesakam da gi redam imotite koi bile vo sopstvenost na Mijaci za da ne povredime nekoj koj vesto ume da gi krie ovie fakti-grckata drzava nikogas nemala katastar. Tie, pak, sto nemale, zakupuvale. Tamu se zadrzuvale do krajot na april, a potoa pocnuvalo vrakjanjeto nazad po istiot pat. Toa traelo okolu 15 dena. Po ovoj pravec do postavuvanjeto na granicite site stocari Mijaci, i od cela Makedonija, odele vo Egejsko Primorje. potoa nivniot broj se namalil, taka sto od 1927 godina toj se svel na minimum. Na zimuvalistata stocarite podigale od trska trla za ovcite i kolibi za lugjeto. Vo fevruari tamu se objagnuvale ovcite i ostanuvale do sredinata na maj ili do april koga trgnuvale po istiot pat kon letnite planinski pasista na Bistra, Jama, korab, Krcin i Stogovo - kade se obnovuval zivotot od predhodnata godina, i taka od godina vo godina se do Balkanskite vojni. Po Balkanskite vojni stocarstvoto vo Vardarskiot del od Makedonija najmnogu opadna. Vo 1913 godina znaeme deka Makedonija bese razdelena na tri dela (eden pomal no znacaen del pripadna na novofrmiranata drzava Albanija - Golo Brdo, Golemo Brdo, del od Prespa, Gorica so cela Kutmicevica, kako i del od Gora-pogolemiot del na Srbija denes Kosovo), a visokite planini so mosne kvalitetni pasista bea otcepeni od nizinskite zimski pasista. So postavuvanjeto na novite granici-vestacki granici bea prekinati stocarskite migracii. Vo gusto naseleniot mijacki kraj Reka, kon krajot na XIX i pocetokot na XX vek naselenieto namaluva poradi emigracijata na Mijacite pred se od Galicnik i Lazaropole vo Sofija, Belgrad, Bukurest, Solun i posiroko, niz Makedonija, Balkanot, Evropa pa i Amerika. Poceten grad kade sto zaminuvale Mijacite vo ovoj period bil gradot Solun, grad poznat na kjaite zasto tamu plasirale mlecni proizvodi i delovi od stadata. Od Solun tie potoa zapocnale da se sirat i vo drugite balkanski gradovi, prilagoduvajki se na novo nastanatite ekonomsko-stopanski uslovi. Primerot na nekogasnite kjeai go sledelo i ostanatoto naselenie od Reka. Mijacite zapocnuvaat se po masovno da zaminuvaat na pecalba, ili da stanuvaat ednostavno tugjozemjani, koi so godini ne se vrakjale vo svoite ognista, noseni od edinstvenata cel, podobar zaivot i opstanok na semejstvoto i zaednicata, vo novoto surovo reme.

Literatura:
T. Smiljanic, Stocarstvo na Bistri, Stogovu, Krcinu i Korabu. Posebna izdanja Geografskog drustva, sv. 12, beograd 1931.
T. Smiljanic, Pastirski zivot kod Mijaka. Glasnik Geografskog drustva, sv. 5, Beograd 1921.
T. Smiljanic, Kicevija. Naselja i popreklo stanovnistva, knj. XXVIII, SKA, Beograd 1935.
MANU, Prirodni i socio-geografski karakteristiki na zonite na nomadskite i polunomadskite stocarski dvizenja vo makedonija, Skopje 1984.